Zaradi preureditve križišča je bil spomenik v letu 2022 prestavljen na novo lokacijo pred zgradbo Osnovne šole, Livold 7.

1. stran: NAJPREJ DEVET POTEM PA ŠE IN ŠE   ŽIVLJENJ SE JE IZTEKLO ZATE   O DOMOVINA   ČE BI BILO TREBA DATI BI TI JIH   ŠE VEČ BORCl ČERO ALEKSANDER  ČERO IVAN  KNAVS JOŽE  KOŠMRLJ ANTON  LOVŠIN FERDINAND  OŽBOLT JOŽE  POJE ANTON  RUS RUDOLF  STARIČ EDITA  ZAJC AVGUST  ŽNIDARŠIČ ANICA

2. stran:  TALCI  BOC BORIS  BOC ANTON  KASTANEK LEOPOLD  LINDIČ ANICA  MERLAK IVAN  MLAKAR KAROL  OŽBOLT ALOJZ  POJE ALOJZ  SMRTNIK LOVRO  STARIČ RAFAEL  STARIČ JOŽE  ZAJC ADOLF  ZAJC JULIJANA  ZUPANČIČ ANTON ŽRTVE SENKOVIČ JOŽE  KORUZAR MARTIN  LOVŠIN ALOJZ  LOVŠIN JOŽE   NAGLIČ ANTON  PETRIČ TEREZIJA

Italijanska družba Emona je po izselitvi kočevskih Nemcev prevzela večino njihove nepremičnine. Živino je dala v oskrbo nekaterim domačinom. Živina pa je bila za prehrano partizanske vojske izredno pomembna in jo je dobivala od pastirjev, ki so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. 10. maja 1942 je uprava Emone v Kočevju nenadoma odredila, da se živina odžene iz Črnega potoka in okoliških vasi v Kočevje. Pri Livoldu so čredo prestregli partizani in jo odgnali v Štalcerje. Naslednje jutro je italijanska vojska prišla v Dolgo vas in Livold, streljala vsevprek, zasliševala in ropala. Prebivalce je aretirala in izmed njih izbrala 12 moških (sedem iz Dolge vasi in pet iz Livolda), ki jih je 11. maja 1942 ustrelila na mostu v Dolgi vasi.

Spomenik je do leta 2022 stal v trikotniku, ki ga tvorita odcepa cest za Štalcerje in Mozelj. Posvečen je 13 padlim borcem, 14 talcem in 6 žrtvam fašističnega terorja. Načrt za spomenik je izdelal Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, postavilo ga je kamnoseško podjetje iz Gradca v Beli krajini. Odkrit je bil 3. oktobra 1963.