Komemoracija na mestnem pokopališču Kot vsako leto ob Dnevu spomina na mrtve, je ZB za vrednote NOB Kočevje skupaj s krajevnimi odbori ZB organiziralo komemoracije v mestu v Parku narodnih herojev, v Stari Cerkvi in na Roški cesti. Skupni imenovalec vseh svečanosti je bila zahvala in poklon vsem žrtvam NOB, ker so verjeli v svobodo tako močno, da so zanjo dali življena. Tudi po vseh teh letih pokojni še vedno živijo v naših srcih in naših mislih. In naša naloga in dolžnost je, da to tradicijo ohranjamo in jo predajamo bodočim rodovom. Osrednja proslava je potekala ob spomeniku na mestnem pokopališču v Kočevju. Kulturni program so izvedli recitatorji gimnazije Kočevje, moški pevski zbor Svoboda in Pihalni orkester Kočevje, slavnostni govornik je bil župan občine Kočevje Gregor Košir, ki je po uvodnem pozdravu vseh prisotnih nadaljeval: »Danes smo se zbrali, da se poklonimo spominu na vse, ki jih ni več med nami – na naše prednike, sorodnike, prijatelje in še posebej na tiste, ki so dali svoja življenja za svobodo naše domovine. Dan mrtvih ni le trenutek, ko se spominjamo njihovih življenj, ampak je tudi priložnost, da premislimo, kako so njihove sledi vtkane v našo zgodovino, v naš vsakdan, in v prihodnost, ki jo danes skupaj soustvarjamo. Kočevje ima dolgo in bogato zgodovino, a noben dogodek te preteklosti nas ne zaznamuje bolj kot hrabri boj naših dedkov in babic, očetov in mam, stricev in tet proti okupatorju naše dežele. S pogumom in predanostjo so se uprli zatiranju in nasilju ter izkazali nesebično ljubezen do svojega naroda, do svojih družin in do svobode. S svojim žrtvovanjem so utrli pot k naši neodvisnosti in nam zapustili vrednote, ki jih nosimo še danes – vrednote solidarnosti, miru, enakosti in boja za pravičnost. Stojimo tukaj, da se z globokim spoštovanjem zahvaljujemo vsem, ki so s svojim delom, idejami in vizijo prispevali k temu, da lahko živimo v miru, da lahko zremo v svetlejšo prihodnost. Današnje Kočevje, nagrajeno za svojo napredno vizijo, ni le mesto, ampak je živa skupnost, zavezana vrednotam, ki so jih naši borci postavili kot temelje naše svobode. Naj bo današnji dan tudi opomnik za prihodnost – da sledimo pogumu in vztrajnosti tistih, ki so pred nami dali največ, kar so imeli – svoje življenje. Da z vsakim korakom ohranjamo in gradimo skupnost, ki časti preteklost, ceni sedanjost in neomajno verjame v svetlo in mirno prihodnost. Kočevje bo ostalo mesto z dušo, tako dolgo, dokler bomo spoštovali tisto, kar nas povezuje in nas dela močnejše. Naj se spominjamo preteklosti z globokim spoštovanjem, živimo sedanjost s hvaležnostjo in gledamo v prihodnost z vero in pogumom – v čast in spomin vsem, ki so se borili za našo svobodo. Naj bo njihov spomin naš navdih! Slava jim!«

Dan spomina na rudarje Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje in Krajevni odbor Združenja borcev Rudnik Šalka vas sta ob letošnjem Dnevu spomina na mrtve priredila komemoracijo v spomin na rudarje in ostale žrtve fašizma, ki so zapisani na spomeniku na Roški cesti. Spomenik je letos le dočakal prenovo, za kar se zahvaljujemo Občini Kočevje. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Kočevje in gimnazijci Markus Starc, Jaš Lazar in Zala Papež. Prisotne je pozdravila predsednica KO ZB Rudnik Šalka vas tov. Martina Peterlin in nadaljevala: »V čast si štejem, da vas lahko tudi letos pozdravim in se skupaj z vami poklonim rudarjem in vsem padlim v Narodno osvobodilni vojni, katerim je posvečen ta spomenik. Na spomeniku, pred katerim stojimo, je zapisanih 115 imen. To so bili pretežno mladi ljudje, ki so imeli večino življenja še pred seboj. Njihova edina želja je bila živeti svobodno na svoji zemlji, pridno delati in si ustvariti človeka vredno življenje. In čeprav večine teh junakov nismo poznali, poznamo njihovo žrtev in njihovo neustavljivo voljo do končne zmage. Zato smo se jim dolžni zahvaliti in vsaj enkrat letno pokloniti ob obeležjih in spomenikih kot je ta pred nami. Ponosna sem, da nam je letos uspelo na spomeniku obnoviti obledele črke, še posebej pa na to, da je končno zasijala rdeča zvezda, ki simbolizira svobodo, enotnost, bratstvo in upor proti fašizmu in zatiranju. Rudarji so bili aktivno udeleženi v odporniškem gibanju pred in med drugo svetovno vojno in so fašistično okupacijo pričakali pripravljeni. Bili so med prvimi, ki so se leta 1942 odzvali na pozive aktivistov in organizatorjev Osvobodilne fronte na Kočevskem, naj se pridružijo partizanom v boju proti okupatorju. Njihov vodja je bil narodni heroj, profesor Jože Šeško, ki je na kočevskem prvi začel z organizacijo partizanskih čet in izdajanjem ilegalnega tiska. Predstavljali so glavnino Zapadno dolenjskega bataljona, bili pa so tudi sestavni del 1. Slovenske proletarske brigade Toneta Tomšiča. Na zasedanju Zbora odposlancev slovenskega naroda 3. oktobra 1943 so rudarji imeli dva odposlanca. Prvi odhod večjega števila rudarjev v partizane se je zgodil skoraj po naključju. Pred in med vojno je rudnik obratoval nemoteno, knapi so delali po tri izmene. Delavci so prihajali iz vseh koncev Slovenije. Nekega večera je skupina več deset delavcev nočne izmene hodila po cesti na delo. Na pot ji je prišla italijanska patrulja, ki jih je začela zasliševati, kaj delajo ponoči zunaj in kam gredo. Niso jim verjeli, ali pa jih niso razumeli zaradi nepoznavanja italijanskega jezika, da gredo v rudnik na nočni šiht. Silovito so jih pretepli in zmerjali. Čez nekaj dni so se povezali z aktivisti OF in večina je odšla v partizane. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je rudnik prevzela Trboveljska premogokopna družba. Ko se je razvedelo, da namesto Italijanov prihajajo Nemci, je terenski odbor prevzel nadzor nad rudnikom in odredil, da se iz jame in skladišč odnesejo vsi za proizvodnjo pomembni stroji in rezervni deli in se skrijejo na deponijo za Želenjskim hribom na kraj, ki so ga poimenovali Rudniški lager. Delo v rudniku je bilo zato zelo oteženo, proizvodnja se je močno zmanjšala tudi zaradi pogostih sabotažnih akcij, ki jih je organiziral terenski odbor OF in odbor napredne mladine, katere sekretar je bil Albin Videnič, ki je avgusta 1944 padel pri Sodražici in je tudi eden od napisanih na tem spomeniku. Ključno za prenehanje obratovanja rudnika pa je bilo miniranje rudniške električne termocentrale pri separaciji z vso pomembno infrastrukturo za delovanje rudnika decembra 1943. Ob dimnik so partizani položili mine in ko so jih prižgali, se je ta ob groznem poku najprej dvignil v zrak, prelomil na pol, nato pa zrušil na tla. Zavladala je tišina, le oblak prahu se je vil nad »Šlajmer kolonijo«. Ker je bil prekinjen dovod elektrike, niso delovale črpalke za črpanje in rudnik je začela zalivati voda. Proizvodnja izkopa rjavega premoga iz jame je bila prekinjena. Do konca vojne je obratoval le še dnevni kop, ki je danes pod rudniškim jezerom. Ponovni zagon rudnika se je začel po vojni, ko je takratna oblast z vojnimi ujetniki izčrpala vodo po cevovodih v smeri Želenjskih jam. Večina zgodovinarjev je soglasnih, da brez narodnoosvobodilnega boja danes ne bi bilo slovenske države in ne slovenskega jezika. NOB in OF sta Slovencem izjemno dvignila samozavest, iz naroda hlapcev smo postali narod junakov. Partizansko vodstvo je zelo spoštovalo in razvijalo kulturno tradicijo slovenskega naroda, kar je razvidno med drugim tudi po poimenovanju čet in brigad po znanih slovenskih pesnikih in pisateljih. ( Cankarjeva, Levstikova, Prešernova, Gregorčičeva in še mnoge druge ) Vse vrste kulturne dejavnosti so imele tudi močno propagandno in mobilizacijsko funkcijo, ljudem so v nečloveških razmerah dvigale moralo in jih spodbujale k uporu in krepitvi nacionalne zavesti. Danes, na dan spomina na mrtve, stojimo pred tem spomenikom, da se ponovno poklonimo tistim, ki so v borbi za svobodo žrtvovali svoje življenje in veliko storili za to, da živimo v miru v samostojni slovenski državi. Za nas je spomenik še posebej pomemben zato, ker so na njem imena knapov, katerih potomci smo, ali pa poznamo njihove sorodnike«. Slava vsem padlim, naj počivajo v miru! ZA

Komemoracija v Stari Cerkvi KO ZB za vrednote NOB Stara Cerkev in ZB za vrednote NOB Kočevje sta ob Dnevu spomina na mrtve organizirala komemoracijo pri spomeniku padlim v NOB v Stari Cerkvi. V kratkem kulturnem programu sta poleg Moškega pevskega zbora Svoboda kot recitatorki sodelovali tudi učenki OŠ Stara Cerkev Liza Rus in Patricija Jokič Čampelj, po pozdravnem nagovoru pa je svoj govor nadaljeval predsednik KO ZB Stara Cerkev Peter Ješelnik: »Danes smo se zbrali pri temu spomeniku, da se poklonimo spominu na padle partizane, umrle v taboriščih in pod streli okupatorja. Poklanjamo se torej vsem, ki so dali svoja dragocena življenja za svobodo slovenskega naroda, za mir in za lepše življenje. V času druge svetovne vojne sta gospodarila nasilje in smrt, naš narod pa je pokazal visoko stopnjo moralnih vrednot in poguma, ter človeškega dostojanstva. Želja po svobodi je bila tako močna, da se je velika večina ljudi pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in se tako postavila po robu mnogo močnejšemu okupatorju. Številne žrtve, ki so napisane na plošči tega spomenika, nemo pričajo o strašnih dogodkih tistega časa. Nadaljevanje tega boja za svobodo v drugi svetovni vojni je bil tudi boj za samostojno Slovenijo leta 1991. Ravno danes mineva 2 leti, ko je izgubil boj z zahrbtno boleznijo eden izmed pomembnih akterjev v pripravah na osamosvojitev in v sami osamosvojitveni vojni, naš krajan in od letošnjega 3. oktobra posthumno častni občan občine Kočevje Vinko Beznik. Prav je da se ob tej priliki spomnimo tudi njega in vseh, ki so v osamosvojitveni vojni dali svoja življenja. S ponosom moramo nadaljevati prehojeno pot, ter čuvati svobodo in samostojnost in z drugimi narodi ustvarjati novo upanje za boljše in srečnejše življenje. Na koncu mi dovolite, da z minuto molka počastimo spomin na vse, ki so darovali svoja življenja za domovino in vse tiste, ki so prispevali k nastanku naše države in jih danes ni več med nami.« Slava jim! ZA