KOČEVJE - SPOMINSKA PLOŠČA
PADLIM DIJAKOM
BREGAR IVAN
BASTAR BORIGOJ
BLAUSTEINER JOŽE
BOGATAJ DARKO
BONČINA DRAGO
CVAR JOSIP
Leta 1969 je bilo na stopnišču odkrito spominsko obeležje 35 dijakom te
šole, ki so padli za svobodo v letih 1941 - 1945.
Poleg imen dijakov sta na obeležju vrezani imeni narodnih herojev Jožeta
Šeška in Dušana Jereba. Obeležje je izdelano iz velikih hrastovih brun in
debelih desk. Obeležje je avtorsko delo akademskega kiparja Staneta
Jarma. Na osrednjem delu so vrezane besede pesnika Franceta Prešerna:
MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI,
KOT SO POD SVETLEM SONCEM SUŽNI DNOVI!
Na ostalih ploščah so vrezana imena padlih dijakov:
Spominsko obeležje je bilo odkrito 8. junija 1969.
DROBNIČ LADISLAV
GOEDRIH KURT
HORVAT MARJAN
JAN ALOJZIJ
JERŠE JOŽE
KAJFEŽ DUŠAN
KAJFEŽ MIHA
KRIŽMAN JOŽE
KRIŽMAN MATIJA
LEVSTIK VINKO
LOVŠIN MARIJA
MALEŽIČ FRANC
MEDIC VIKTOR
MEŽAN ALOJZIJ
MESESNEL JULIJ
MILAVEC JANEZ
MUHIČ JOŽE
PAKIŽ MARJAN
RUSTJA MILIVOJ
SCHWEIGER PAVEL
URBANIJA SLAVKO V
VALENTINČIČ IVO
ZALAR DRAGO
PERENIČ JANEZ
PERENIČ JOŽE
PICEK FRANC
POLOVIČ IVICA
PRIJATELJ ANTON
RAJŠTER FRANC
V Kočevju je bila 1872 ustanovljena nemška
gimnazija. Z ustanovitvijo nove Države Srbov,
Hrvatov in Slovencev 1919 je bila ustanovljena
slovenska gimnazija. Mnogo levo usmerjenega
učnega osebja so oblasti Kraljevine Jugoslavije
poslale na kočevsko gimnazijo v izoliranost. V
Kočevju učitelji niso postali pasivni, temveč so
prenašali svoja napredne poglede in
revolucionarnost na dijake in tudi širše. Mnogi dijaki
kočevske gimnazije so se v narodnoosvobodilni
borbi izkazali kot smeli borci in sposobni poveljniki.
Izmed maturantov pa je potrebno posebej omeniti
narodna heroja Jožeta Šeška in Dušana Jereba.
JOŽE ŠEŠKO je maturiral na kočevski gimnaziji leta
1927. Filozofijo je študiral na univerzi v Ljubljani in
diplomiral na slavistiki. Leta 1933 je bil nameščen
kot profesor slovenščine na Državni realni gimnaziji
v Mariboru. Po treh mesecih je bil suspendiran,
obdolžen komunistične propagande, sojen in po
obsodbi zaprt v zaporih okrožnega sodišča v Novem
mestu. Po prestani kazni je ostal brez redne
zaposlitve in postal je aktiven član Komunistične
partije Slovenije. 28. aprila 1942 ga je ujela
italijanska vojska in ga kot talca 11. maja 1942
ustrelila v Ljubljani. Za narodnega heroja je bil
imenovan 27. novembra 1953.
DUŠAN JEREB je maturiral 1928. V Zagrebu in na
Dunaju je študiral veterino. Že v času šolanja se je
udejstvoval v marksističnih krožkih in v
revolucionarnih akcijah. 1928 je postal član
Komunistične partije Jugoslavije. Drugo svetovno
vojno je dočakal v Novem mestu. Bil je sekretar
Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije
in sekretar Osvobodilne fronte. V začetku marca
1943 je padel v boju z italijanskimi vojaki.
Spominska obeležja
narodnoosvobodilne borbe
na Kočevskem